Pri zasnovi Modela za vrednotenje in simulacijo kakovosti bivalnega okolja izhajamo iz predpostavke: Kvaliteta porabe časa je indikator kakovosti bivalnega okolja.
Na primer, manj časa ko porabimo na poti v službo, na rekreacijo ali na poti po drugih opravkih, in več časa ko imamo na razpolago za prostočasne dejavnosti kot so kulturne prireditve, branje ali rekreacija, bolj kakovostno lahko živimo.
Kakovost porabljenega časa je odvisna od tega, kaj si posameznik lahko privošči. To je neposredno povezano s tem, kaj je na voljo in za kakšno ceno. To pa je omejeno s posameznikovim proračunom, ki ga ima na razpolago. Posameznikov proračun predstavlja okvir, v katerem lahko upravlja svoje izbire in odreja denar za želene dejavnosti. Že ta presoja je eden od vidikov posameznikovega vrednotenja potrošnje oz. porabe časa. Novi skupni imenovalec za vrednotenje kakovosti bivalnega okolja postane količina: dober/slab čas.
