Kakovost življenja je povezana s kakovostjo prostora, v katerem živimo in kakovostjo porabljenega časa v tem prostoru in njegovi okolici.
Problemsko izhodišče raziskave se osredotoča na vprašanje, kako vpeljati policentrični razvoj na lokalnem nivoju in kaj se lahko o možnostih, potencialih, problemih in ovirah za razvoj lokalnih centrov naučimo iz obravnave konkretnega primera.
Začetna izhodišča so bila:
- namen prostorskega razvoja je zagotavljanje ustrezne kakovosti bivanja,
- kakovost bivanja v vseh družbenih okoljih je pogojena s kakovostjo bivalnega okolja posameznika,
- ključnega pomena je pridobitev informacij o realnem življenju ljudi v določenem območju, o ljudeh in njihovih ekonomskih zmožnostih in tudi pridobitev čimbolj natančnih in ažurnih podatkov o stanju v prostoru,
- nujno je oblikovanje pristopa, ki je časovno in prostorsko orientiran.
V praksi se redko upošteva in zasnuje tak kompleksni razvoj na lokalen nivoju, ki bi popolnoma ustrezal uporabnikom. Policentrizem in policentrični razvoj je pogosto navajan kot eden od osrednjih konceptov, ki vodijo k ustrezni uporabi ekonomskih potencialov regij in urbanih območij, kot orodje, ki prispeva k družbeni povezanosti in okoljski vzdržnosti. Kot perspektiven pristop je velikokrat omenjen v smislu vplivov na aktualni prostorski razvoj. V sodobni literaturi je navedeno, da bi se merjenje in proučevanje policentričnosti in povezava z ekonomsko uspešnostjo moralo premakniti iz večjih – regionalnih na manjša – urbana območja, torej od makro do mikro podatkov.
