Za primer raziskave je bila izbrana ena izmed sedemnajstih četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana, četrtna skupnost Posavje. Obravnavano območje je zelo raznoliko glede prostorskih in poselitvenih značilnosti, od zelo gosto poseljenih sosesk do vaških območij s historičnimi značilnostmi.
Sliki: Osnovne karakteristike izbranega območja
Metodologija
Kot najbolj primeren pristop se je zaradi uporabe mikro podatkov in zbiranja informacij o dnevnih rutinah posameznikov, njihovih konkretnih bivalnih in delovnih okoljih, izkazal pristop od spodaj navzgor (bottom-up). Za vrednotenje kvalitete prostora v razmerju do njegove uporabe je bila izvedena tudi metoda uporabe vedenskih zemljevidov, poleg tega je bila izvedena tudi prostorska analiza, anketa in analiza dostopnih baz podatkov ter planskih dokumentov. Namen vseh teh analiz je oblikovanje modela prostorske interakcije kot orodja za simulacijo prostorskega policentričnega razvoja v lokalnem merilu.
Razvoj modela predstavlja zaporedje korakov, od opisnih korakov na začetku do končnih odločilnih. V procesu oblikovanja modela za vrednotenje in simulacijo kakovosti bivalnega okolja so bili izvedeni naslednji štirje koraki:
- pridobitev ustreznih podatkovnih baz (demografski podatki, socialno-ekonomski podatki itd.) – glej: Mapiranje
- identifijacija profilov uporabnikov – glej: Opredelitev profila
- oblikovanje scenarijev za vsak profil (minimalni in optimalni scenarij za vsak izbran profil) – glej: Modeliranje in Rezultati
- vrednotenje lokacije (interpretacija scenarijev in njihovih vplivov na prostorski razvoj območja) – glej: Modeliranje in Rezultati
Na podlagi teh smo želeli preveriti, kako lahko predstavnik določenega profila, ki živi v obravnavanem območju, izvede tri osnovne dnevne aktivnosti (dnevno rutino) – delo (W), oskrba (S) ter prosti čas in rekreacija (L&R).
Slika: Shema osnovnih korakov modela
Mapiranje (analize, zbrani podatki)
Vhodni podatki, relevantni za uporabo v modelu so treh vrst:
- podatki, povezani s profilom uporabnika prostora,
- podatki v zvezi z dejavnostjo, za katero se preverja ustreznost prostora,
- podatki o prostoru.
Vsi tipi podatkov so lahko:
- osnovni, javno dostopni podatki (BPAD), zbrani preko različnih inštitucij (SURS, GURS, AJPES),
- empirični podatki (EGD), zbrani z delom na terenu (vprašalniki, izvajanje anket, opazovanje),
- izvedeni podatki iz javno dostopnih baz (DBPAD),
- izvedeni podatki iz empirično zbranih podatkov (DEGD),
- izvedeni podatki nastali s kombiniranjem podatkov javnih baz in empirično zbranih podatkov (DBPAD + DEGD) ali
- drugi strokovni viri (OPD).
V osnovi se zbrani podatki nanašajo na pet sklopov informacij: prebivalstvo, poselitev, prosti čas in rekreacijo, oskrbne servise in transport (promet). Na podlagi teh je možno narediti raziskavo o:
- ponudbi, ki bi jo lokalni centri lahko zagotavljali,
- možnostih transporta, ki bi zagotavljale dostopnost ponudbe uporabnikom,
- razmerju med ponudbo in gostoto populacije.
Relevantni podatki, uporabljeni v raziskavi se navezujejo na obstoječe stanje, zato planski dokumenti vanjo niso bili vključeni kot vir podatkov. V procesu razvoja modela za vrednotenje in simulacijo kakovosti okolja (v obliki In.FLOW.ence modela za lokalne organe) smo ugotovili, da planski podatki za namen oblikovanja lokalnih centrov niso relevantni in tudi, da nekaterih podrobnih podatkov o obstoječem stanju na lokalnem nivoju ni možno pridobiti. Planski podatki pa so lahko uporabni v primeru, da želimo z modelom ovrednotiti kako dobro bi bodoče, planirano stanje zadostilo potrebam lokalnih prebivalcev.
Opredelitev profila (osredotočanje na ciljne skupine, vključevanje v proces)
Za potrebe zagona modela je bil izbran določen profil uporabnika prostora. Glede na trenutno demografsko stanje v Evropi smo se odločili izbrati profil starostnika. Ta skupina predstavlja eno izmed ranljivih družbeni skupin, zato se predpostavlja, da so določene ureditve, ustrezne za to skupino, ustrezne tudi za druge uporabnike. Na obravnavanem območju se je izvedlo tudi intervjuje z nekaj predstavniki tega profila.
Modeliranje
V modelu so za vsak razvojni scenarij določene tri postavke: profil uporabnika, dejavnost in prostor. Ne glede na merilo morajo biti upoštevane tri postavke:
- časovna bilanca za objekt obravnave (dejavnost/uporaba),
- ekonomska bilanca objekta obravnave (dejavnost/uporaba),
- bilanca kakovosti časa, ki se nanaša na najmanjšo enoto – posameznika in njegove interakcije z obravnavanim subjektom.
Časovna bilanca opredeljuje, kako so dejavnosti dnevne rutine obvladljive za posameznika v njegovem razpoložljivem času – ali lahko oseba uresniči vse nujne in želene aktivnosti v določenem omejenem časovnewm okvirju (24 ur/dan). Ekonomska bilanca prikazuje ali si izbrane dejavnosti uporabnik lahko privošči v okviru njegovega gospodinjstva, to pomeni da prihodki in odhodki gospodinjstva omogočajo izpolnitev teh dejavnosti (v finančnem pogledu). Tretja postavka – bilanca kakovosti časa opredeljuje ali finančna situacija dovoljuje izvajanje določene aktivnosti oziroma kako dobro je čas za to dejavnost izkoriščen – koliko časa vseh aktivnosti čez dan je bil dobro porabljen čas (kakovostni čas) in koliko tega časa ni bilo kakovostno porabljenega. To opredeljuje končno kakovost časa porabljenega v dnevni rutini in odraža kakovost bivalnega okolja uporabnika. Ta časovna bilanca mora biti preverjena za najnmanj tri situacije: za primer popolne uresničitve – bistvene zadovoljivosti uporabnika, povprečne zadovoljivosti in minimalne uresničitve oz. zadovoljivosti (za najšibkejšega uporabnika).
Na podlagi ocenjenih parametrov kvalitete časa za starostnike je bilo modelirano vrednotenje kvalitete bivalnih okolij. Prvi dve bilanci, časovna in ekonomska bilanca sta bili ocenjeni pozitivno. Z modelom je bila simulirana ocena kakovosti časa za dnevno rutino izbranega profila na treh različnih lokacija znotraj obravnavanega območja.
Slike: Modeli za izbran profil v treh različnih tipih poselitve znotraj obravnavanega območja
Rezultati modela
Rezultati modela so večplastni. Osnovni izhodni podatki, pridobljeni z modelom so: podatki o časovnih bilancah, podatki o finančnih bilancah in podatki o kakovosti.
Slika: Primerjava med tremi izbranimi območji
Rezultati modeliranja so povezani z določenimi lokacijami in profili uporabnikov. Omogočajo primerjavo profilov uporabnikov znotraj različnih lokacij v določenem območju ali ustreznost določene lokacije na območju za bivanje različnih profilov. Na podlagi rezultatov dobimo informacije o ustreznosti določene lokacije za bivanje za določeni profil uporabnika v primerjavi z neko drugo lokacijo za isti profil ali ustreznost lokacije za nek profil v primerjavi z drugim profilom uporabnika.
Taki rezultati so lahko predstavljeni kartografsko in prikazujejo ustreznostni načrt za bivanje določenega profila. V primeru, da se v model vključuje več profilov, je rezultat ustreznostna karta bivanja skupnosti določenih značilnosti (na primer minimalni profili – najbolj ranljive skupine, povprečni profili – spločna javnost) v določenem obravnavanem območju.
Slika: Karta ustreznih območij za bivanje in rekreacijski tokovi za izbran profil – starostnike (izpeljava iz procesa modela).
